INŠTALACIJE NISO LE ODGOVOR NA ARHITEKTURNO ZASNOVO HIŠE, TEMVEČ MORA BTI PREPLET ARHITEKTURE, ENERGETSKE BILANCE, MATERIALOV, ITD.

6. 4. 2022 Nerazvrščeno

Bistvo gradnje je, da zanjo ne plačaš preveč. To se v Sloveniji pri gradnji družinskih hiš pogosto zgodi, tudi kadar je za investitorja glavno vodilo cena naložbe.

V Sloveniji se informiranost precej razlikuje, velika večina je takih, ki želijo zgraditi pasivno hišo, in večina jih kar sledi razvoju tehnologije. Poznajo njen koncept, zanje so bolj kot posamezne tehnološke rešitve bistvene kakovostne bivalne razmere. Informiranost in ozaveščenost večine je v povprečju slaba, kar dokazujejo novogradnje. V nekaterih ruralnih okoljih so razmere na meji stihijske gradnje: investitor v lokalnem okolju izbere ugodnega in premalo izobraženega projektanta, od lokalnega izvajalca in njegove navajenosti pa je potem odvisno, kako bo investitorju predstavil, kaj je trenutna gradnja. Pogosto je to tehnologija, ki jo uporablja že 30 let.

Pri gradnji sta obvezna priklop na električno in vodovodno omrežje, nujna pa je tudi ogrevalna naprava za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov, ki bo zagotovila notranjo temperaturo 20 stopinj Celzija. Prezračevanje po predpisih žal ni nujno, saj se izhaja iz predpostavke, da se bo hiša dovolj prezračevala z odpiranjem oken. Posledice te pomanjkljivosti se že kažejo v množičnih stihijskih obnovah stanovanjskih blokov z zamenjavo stavbnega pohištva in izolacijo fasade. Poraba energije v njih je resda manjša, bivalne razmere pa so slabše: ker ni več naravnega prezračevanja skozi netesna mesta v stavbi, je v prostorih previsoka zračna vlažnost, pojavlja se plesen, da o slabi kakovosti zraka niti ne govorimo.

Ker se načrtuje stavbe na pasivni energetski ravni, je v njih kot vir toplote v večini primerov uporabljena toplotna črpalka (TČ), ki skrbi za ogrevanje ali hlajenje objekta, in vedno je vgrajen prezračevalni sistem z rekuperacijo, ki zagotavlja, da imamo vedno svež zrak, z minimalnimi izgubami toplote.