GLOBINSKA IMPREGNACIJA LESA Z OKOLJU PRIJAZNIMI OLJI

27. 12. 2022 ADAPTACIJE,Gradbeništvo,Talne obloge

Kot tradicionalno olje za zaščito lesa je najbolj poznano laneno olje, vendar pa je danes izbira olj precej večja. Tako lahko izbiramo med različnimi eksotičnimi olji, kot sta konopljino in tungovo olje, in namenskimi olji za različne potrebe – z dodanim voskom, za zunanje površine, za les, ki je v stiku z živili, in podobno.

Tako kot pri vsaki končni obdelavi lesa je tudi pri oljenju zelo pomembna pravilno pripravljena obdelovana površina. Obrušena in očiščena površina je temelj za uspešno oljenje, pri čemer je izjemnega pomena enakomernost brušenja. S tem se izognemo nepravilnemu vpijanju olja in posledično lisam na leseni površini. Olje običajno nanašamo s krpo ali gobico, lahko tudi s čopičem v več slojih, ki se morajo popolnoma posušiti. Ključno je, da nanašamo malo olja, po nanosu vsakega sloja pa po nekaj minutah površino obrišemo, da odstranimo vse olje, ki se morda ni vpilo v les. V takšnem primeru bi bili soočeni z dolgotrajnim sušenjem, lisasto in zgubano površino. Po večurnem sušenju (odvisno od olja) moramo površino še spolirati s finim brusnim papirjem ali krpo, da dobimo končen svilnat sijaj.

Oljeni les je na otip izjemno prijeten, površina pa je odporna proti politju. Glede odpornosti proti mehanskim poškodbam ima oljeni les svoje prednosti in slabosti. Je nekoliko bolj občutljiv kot lakiran, vendar pa so površinske poškodbe bistveno manj opazne, saj gre za globinsko impregnacijo, ki zapolni lesne pore. V nasprotju z lakiranimi površinami, ki jih moramo ob popravilu v celoti zbrusiti in ponovno lakirati, lahko popravilo oljenih površin omejimo zgolj na poškodbo. Za konec pa še opozorilo – krpe, prepojene z oljem, so lahko vir samovžiga. Med delom jih ne odlagajte na kup, temveč jih takoj očistite z bencinom ali milnico, lahko pa jih začasno umaknete v posodo z vodo.